Ko smo res prisle v Chiang Rai, smo kakor obicajno zacele hodit v priblizno pravo smer, vendar je bilo vse skupaj nekam temno. Nekoliko so nas sprovocirali vozniki tuk-tukov, ki do tezili, da je do centra 8 km. No, vseeno smo se preudarno obrnile, vendar so nas postajni taxisti hoteli opehariti za 100bahtov. Ker to ze iz principa ne gre, smo po postaji iskale drug prevoz in nasle taxista, ki nas je nejevoljno odpeljal po ceni taximetra. Jeeeee, zmaga! Zacasna....vsi hostli so bili polni. Na poti so nas navabili neki rastafariji (verjetno tistih sob RES nihce ni maral) in nas strpali v lesene dorme. Tecka Petra, ki se je navelicala spat v vsaki luknji je bila precej nejevoljna, ampak za eno noc se je sprijaznila. Itak smo potem do 1h zjutraj iskale menjalnico, treking in hrano... Ob 12:30, ko je bila situacija res ze brezupna je padla nudljeva zupca na ulici. Ata in mama, ki sta kuhala sta bila prava umetnika, rezultat pa super. No, te beznice so mi ze malo zlezle pod kozo.
Naslednje jutro smo presegle same sebe in vse naredile po planu. Vkljucno s tajsko hrano ( juha, riz, nudli) za zajtrk. Potem jeTiger iz agencije malo pametoval in s kombijem smo se odpeljali do colnov.
Zdaj sem pa zaspNain hutri nadaljjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar