Trektrek

Izbrale smo kao najbolj standarden treking. Najprej po reki navzgor s volnom, potem jahanje slonov in treking po vaseh in rizevih poljih. Coln ni bil nic posebnega, malo smo dirjali, nobenih krokodilov ali kac. Te smo videli potem v kletki, nekaj metersko anakondo in malo manjsega albina. Jahanje slonov je eno samo guncanje, ko sedis v sedlu. Potem sem se usedla se direktno nanj, auc, to pa pika v rito! Sloncki sami so pa lusni, en se je malo igral z nami, nasega cimra s colna je pa z rilcem skoraj prevrnil. Trekat nas peljal en ata, ki je znal komaj kaksno besedo anglesko. Sele naslednji dan smo ugotovile, da nam ni kazal tea tree, ampak teak tree. Nas je pa vizil po eni dzungli! Z maceto je utiral pot skozi 3m travo in grmovje, me smo se pa ekstra dobro spoznale z malimi lila rozcami, ljubkovalno pi**unkami. Namrec noge so mi s trnjem razpraskale do krvi, ena me je zgrabila tudi za vrat in zgledam kot prezivela po vietnamski vojni. Se cel vecer sem iz koze bezala trnje. Je bilo pa vroce, fino in kar spodobno sportno. Zvecer nas je prevzel stric Gun, pri njem smo spale. Zena je skuhala top vecerjico, on nas je pa zabaval z lovskimi zgodbicami. Itak je blestel pred tremi blondami, nam razkazoval rokohiterske trike, mahal s sabljo, pel, plesal in pocel podobne neumnosti. Strinjale smo se, da je bil verjetno najglasnejsi telicek na vasi, ki je ozenil najlepso sosedo in rekel je, da potrebuje samo se dvojno spalko, da bosta v njej enkrat skupaj umrla. Potem smo ob 10h zaspale kot ubite. No, jaz ze prej za mizo... Naslednji dan nas je vodil stic Gun. Hoja je bila bolj na izi, smo pa nabirali pomelo, neke kao cesnje, nekaj podobnega ribezu, pasijonke iz katerih smo naredili sok, iz praprotinih vrsickov pa omako za riz. Za stricka je bila pot kar naporna, ves cas se je tolazil s kokinimi listi v katere je zavijal se betel in neke druge praske. Na obmocju zlatega trikotnika...se ve kaj pomaga.

Zdaj pa sibamo na bus....srecat se Kristinco! Jutri dalje!