... še čist mal.
S projektom smo do nadaljnjega zaključili, spalko sem si oprala - vse ostalo me pa še čaka.
Ta teden je bil kar divji, sploh se ga ne spominjam. Obilno smo delali, zvečer sem kuhala marmelado, pospravljala, likala - pojma nimam kaj kateri dan. Pa sploh ni več pomembno. Malo čutim treme pred avionom /kot vedno/, ampak baje je tem arabcem vredno zaupat. Pa zdaj si sploh še ne predstavljam, da bom čez dva dni hodila po Pekingu. Tam nekje na drugem koncu sveta in sploh mi ne bo treba zjutraj vstat in it v službo. Cele dni bom prisiljena raziskovati mesta, se ukvarjat s prenočišči, prevozi in katere nudle bi jedla za večerjo. Danes se mi je zdelo grozno smešno, ko je bila na radiu reklama za neko kitajsko hrano - haha, zakaj le???
Nisem še čisto prepričana čemu služi blog kot vsakdanji dnevnik - zaenkrat še ne čutim velikega veselja da bi vesoljnemu svetu sporočala moje drobne misli. Povod so bile fotke in zapiski, ki jih bom lahko uploadala s poti, kar se mi zdi edino smiselno. Torej, premaknimo se na drug konec sveta.....za 3 tedne.
31 avgust 2007
Še mal, še mal, še mal....
... še čist mal.
S projektom smo do nadaljnjega zaključili, spalko sem si oprala - vse ostalo me pa še čaka.
Ta teden je bil kar divji, sploh se ga ne spominjam. Obilno smo delali, zvečer sem kuhala marmelado, pospravljala, likala - pojma nimam kaj kateri dan. Pa sploh ni več pomembno. Malo čutim treme pred avionom /kot vedno/, ampak baje je tem arabcem vredno zaupat. Pa zdaj si sploh še ne predstavljam, da bom čez dva dni hodila po Pekingu. Tam nekje na drugem koncu sveta in sploh mi ne bo treba zjutraj vstat in it v službo. Cele dni bom prisiljena raziskovati mesta, se ukvarjat s prenočišči, prevozi in katere nudle bi jedla za večerjo. Danes se mi je zdelo grozno smešno, ko je bila na radiu reklama za neko kitajsko hrano - haha, zakaj le???
Nisem še čisto prepričana čemu služi blog kot vsakdanji dnevnik - zaenkrat še ne čutim velikega veselja da bi vesoljnemu svetu sporočala moje drobne misli. Povod so bile fotke in zapiski, ki jih bom lahko uploadala s poti, kar se mi zdi edino smiselno. Torej, premaknimo se na drug konec sveta.....za 3 tedne.
S projektom smo do nadaljnjega zaključili, spalko sem si oprala - vse ostalo me pa še čaka.
Ta teden je bil kar divji, sploh se ga ne spominjam. Obilno smo delali, zvečer sem kuhala marmelado, pospravljala, likala - pojma nimam kaj kateri dan. Pa sploh ni več pomembno. Malo čutim treme pred avionom /kot vedno/, ampak baje je tem arabcem vredno zaupat. Pa zdaj si sploh še ne predstavljam, da bom čez dva dni hodila po Pekingu. Tam nekje na drugem koncu sveta in sploh mi ne bo treba zjutraj vstat in it v službo. Cele dni bom prisiljena raziskovati mesta, se ukvarjat s prenočišči, prevozi in katere nudle bi jedla za večerjo. Danes se mi je zdelo grozno smešno, ko je bila na radiu reklama za neko kitajsko hrano - haha, zakaj le???
Nisem še čisto prepričana čemu služi blog kot vsakdanji dnevnik - zaenkrat še ne čutim velikega veselja da bi vesoljnemu svetu sporočala moje drobne misli. Povod so bile fotke in zapiski, ki jih bom lahko uploadala s poti, kar se mi zdi edino smiselno. Torej, premaknimo se na drug konec sveta.....za 3 tedne.
25 avgust 2007
do odhoda v Peking še 8 dni...
...pa še kupa stvari je za postorit.
poleg tega, da morava obe zaključit projekte v službi se moram lotit še banalnosti tipa barvanje las, pospravljenje stanovanja, urejanje zavarovanj.
quand meme, hostel v pekingu naju že čaka in po fotkah sodeč je rajski otoček sredi pobesnelega velemesta. zanima me koliko ima slika veze z realnostjo....
do odhoda v Peking še 8 dni...
...pa še kupa stvari je za postorit.
poleg tega, da morava obe zaključit projekte v službi se moram lotit še banalnosti tipa barvanje las, pospravljenje stanovanja, urejanje zavarovanj.
quand meme, hostel v pekingu naju že čaka in po fotkah sodeč je rajski otoček sredi pobesnelega velemesta. zanima me koliko ima slika veze z realnostjo....
Naročite se na:
Objave (Atom)