utrujeni...

...ker sva danes cel dan kolesarili. naredili sva kaksnih 50km po lokalnih kolovozih skozi kitajske vasice s kocami iz blata in mimo neskoncnih rizevih polj. za ozadje pa ves cas kraska pokrajina, spicasti hribcki, kakor da nebi bili na tem planetu. strinjava se, da tako popolnega dneva na kitajskem se nisva imeli (jasno, zdaj nama je res uspelo in greva kmalu domov....grrr....) in ce se danes nisva nalezli pricje gripe sva verjetno dozivljensko odporni nanjo. gosi, rac in kokosi je bilo okoli naju v izobilju-perutnina se mi je kar malo uprla.
jutri zvecer letiva v shaghai, velemestnemu vrvezu naproti.

cakam...

...da si kristina opere lase in se stusira. meni je ze uspelo sprat danasnji prah in pot.
ampak!!!! to je res tisto pravo! zjutraj zgodaj z busom v bliznjo vasico (do izhod iz mesta smo vozili natancno 10km/h in na vsake 6m pobirali nove potnike), potem na bike in po kolovozih med rizevimi polji, nasadi bombaza, pomela, pomaranc in vrtnin skozi male vasice ob reki Li. po 2eh urah je kolovoza zmanjkalo in sva presedli na bambusov splav s katerim smo po toku navzgor pluli do vecje vasi Yangdi. tam sva bili spet glavna atrakcija. v edini beznici sva si privoscili pecen rizek in malancane. potem s splavom po reki navzdol, se malo okoli po slikovitem Xianpingu in na minibus nazaj ''domov''.
razmisljava ce bi sli pojutrisnjem tukaj se na kuharski tecaj (ja, vem, da vsi glasujete za!). slisi se zanimivo. definitivno pa odhajava na vecerjo - lokalno specialiteto ribo v pivski omaki. mmmmm, dober tek : )

yanghuo...

...sredi kitajskega krasa. tega sva morali videti! pa takoj je opravicil svoj sloves, ko sva ze z busa zagledali spicaste porastle hribcke. vceraj sva prileteli v guilin in preseneceno ugotovili, da je najbolj ''zahodnjasko'' mesto kar sva jih do sedaj videli. ob 11h zvecer so bile se vse trgovine odprte in prvic so kitajci sedeli v barih - sicer jedo ali sopingirajo. ker je boljse izhodisce sva se zjutraj prestavili v yangshuo - hmmm. tu so pa sami turisti (predvsem zahodni), baje nas je celo vec od prebivalcev. vzdusje pa je prav morsko, sam frajerji ne nosijo okoli surfov. so bolj neki climberji. bolj ''kao'', glavno da je pivo in zur - pa verjetno kitajke, ki so tu zelozelo lusne. zvecer sva sli na ribolov s kormorani (skoraj se mi je zapisalo katamarani...), kar je sicer zgolj turisticna fora (na reki Li kormoranov sicer ni), vendar se je bilo lusno vozikat z barcico ponoci. za vecerjo sva si privoscili najprej koruzni shake (zmleta koruza z vodo ali nekaj takega), potem pa se kitajsko pizzo. nisva se mogli upret skusnjavi. pizza je iz obeh strani popecen piskotek, pol dajo gor nadev in se mal pogrejejo v pecici. pac, nadaljujeva tradicijo poskusanja kitajske hrane....
jutri greva navzgor po reki, mal pes, mal s kolesi, bova se videli. tu bi res morali ostat vsaj 10 dni, da bi vse videli.
zal imava pa ze tudi letalsko karto do shanghaja (za borih 78 EUR!!!!) kar pomeni, da se bova kmalu zaceli pomikat domov. neeeee! k sreci srecava kdaj tudi koga, ki potuje le za 2 tedna, ne kot vecina za 3 mesece...
aha, o cenah sploh nisem se pisala. zadovoljne sva z njimi... danes spiva v dvopostelnji sobi z masaznim tusem v kadi in kamnito oblogo v kopalnici. placava skupaj 7 eur. priznam, da je to najvecji razkorak med popotniskim luksuzom in ceno, vendar bi lahko komot prezivel z 10eur/dan. kosilo iz 3eh jedi + 2eh pijac naju stane povprecno 6.5eur, pa pojeva samo pol. mal zato ker sva s palckami bolj pocasne, ampak vsa hrana je tudi precej nasitna. hm, pocas bom zacela sestavljat seznam najbolj nenavadnih jedi.
spat....tu je ura skoraj polnoc.

terracotta vojscaki...

v Xi'an-u vceraj.
ja, slisim komentarje da fotk ni. zal je stvar na Kitajske taka, da se enih strani na netu za bozjo voljo ne da odpirat. tudi pisem lahko na blog, odpre ga pa ne. in ocitno tudi fotk noce nalozit, ker ni karkoli javil da nisem uspela. t'ko da punce ne se sekirat, ste al pa niste blond - nima veze.
torej da, vceraj sva videli 8. svetovno cudo-omenjene terracotta vojscake. precej impresivno, v najvecji hali jih naj bi stalo 6000! in vsak drugacen, z drugim izrazom na obrazu in z drugacnim polozajem telesa. to je bila najina prva s hostlom organizirana tura, ker sva prisli cist sesuti z vlaka in bi sli sicer itak spat. smo pa imeli blazno zabavnega vodica, ki je govoril v kitajski anglescini kot navit, v premorih pa se na vsa usta smejal.

samo da se pohvalim, kaksno darilo sem dobila za rojstni dan! masazo telesa in foot massage. kitajcka so narocili kar v najino sobo s tradicionalno posteljo.. pa ne prevec uporabljat domisljije, ha ha.
kitajska masaza je super, sploh ce ves dan prezivis na busih.
lp, kristina

pingyao...

uspeli sva najt racunalnik s card readerjem in tole je par Kristininih fotk....
zal gre grozno pocasi in bodo le za pokusino.

zvecer s spalnikom odhajava v Xian gledat slavne terracotta vojscake. zaradi njih sva imeli najvec problemov s prevozi, zato bolje da tam stojijo v spalirju in naju cakajo z vsemi castmi!!!

Wutai shan

Kristina pravi:
v nedeljo zvecer sva se odpravile z nocnim vlakom prti taiyuanu od tam pa 4 ure nocne more z busom v hribe v wutaishan. to je najvecje budisticno naselje z milijon budistucnimi templji, menihi... v dveh dneh sva le zadnji dve uri srecali se 5 tujcev, drugace pa so sami kitajski turisti. stvar se slisi vzburljiva, samo ko ugotovis da cist nihce ne govori niti besedice tujega jezika, pocasi ni vec pustolovsko ampak samo se utrudljivo. nisva se mogle zmenit za treking, za nobeno stvar. vendar pa sva naslednji dopoldne padle pod okrilje enega meniha, ki je znal mal, ampak res mal angl. v kitajscini nama je razlozil celo budisticno vero, skupaj smo do 2h pop obiskal nekaj templjev in imele sva poseben privilegij. zrihtal nama je, da sva celo lahko slikali v templju, kar si niti nisva prevec zelele. pol sva biz dobrodelnih vzgibov dale en euro in ne boste verjel, da so nama izkazali posebno cast in naju povabili na malico. to je bilo nekaj najbolj nagrvznega kar si lahko predstavljate in nisva smele zavnit. ko boste videli fotke vam bo vse jasno. sva pa imele zvecer izgovor, da vse posteno razkuziva.
po dveh dnah je blo treba it dalje, tako sva danes zjutraj zgodaj odharale na postajo. imele sva sreco, da je bil bus ob 8h nabasan, zato sva se ob 8h vsedli na bus za ob 9h, na poti je bila nesreca in smo do taiyuana rabili kar 6.5 ure. v naslednjih pol ure sva ujeli bus za puingyao in naprej sva trpele se nadaljnje 3 urce. zdaj sva kle, srecne, da je za nama.
po vecerjici si bova nabrz ubodle kaksno masazico, da pozabiva danasnje trpljnje.
lp

ze mal prevec pekinga....

...ampak danes zvecer greva naprej. prejle sva se naucili uporabljati kitajski pralni stroj, zanimiva izkusnja. nima namrec pokrova in lahko opazujes kako se tvoje cunje vrtijo - v mrzli vodi. po 12 min vrtenja v prasku vodo iztocis in natocis cisto, spet par min vrtis in iztocis. in to je to!
vceraj sva se spet sli avanturistke. pogledali sva si vasico poleg pekinga, kakih 90km iz centra. do nje sva se vozili 3 ure, kakor da bi sli v mursko soboto. ker je bil najin minivan taxi bolj bogi bogi, so nas v klanec prehitevali celo sleparji. nazaj grede nama je pa voznik mal zakinkal in se dobro, da sem ravno pogledala v retrovizor ko je zaprl oci. v vasci sva videli le 5 tujcev - in mnozico kitajskih turistov. sploh mi ni jasno, kako zelo drugacna je bila moja predstava o kitajski!
zvecer sva sli na pekinsko raco in ker jo niso imeli jedli schecuan-sko. v kao bolj fensi restavraciji v downtown-u. najbolj brezvezna vecerja, kar sva jih do sedaj imeli, niti dobra, niti posebaj zanimiva, placali sva pa isto kot v vseh prejsnjih beznicah. aja, wc je bil spet posebnost, ni imel vrat. niti iz restavracije vanj, niti med cucavcem in obicajno skoljko, tako da sem lahko gledala kako to opravijo kitajke...
na sprehodu nazaj grede sva si privoscili najdrazjo sladico - bizarno, za 4 kroglice hagen dasz sladoleda sva dali vec kot prej za katerokoli kosilo ali vecerjo z vsaj 4imi jedmi.
na plocadi sredi mesta so kitajci plesali tango. malo sva posneli za alenko. potem so plesali neke druge koreografije na glasbo iz 60.ih, ful smo se zabavali...

se vedno beijing....

...zdaj ga pa obvladava ze skoraj bolje kot taxisti. bili sva na zidu in to je bil do sedaj podvig na katerega sva do sedaj dalec najbolj ponosni. odparva je namrec potekala z javnimi pevoznimi sredstvi kar ni ravno macji kaselj. bilo je nekako takole: taxi-minibus-minibus-gondola-spuscanje z vrvjo-coln-minibus-bus-taxi. poleg teh 8 ur vozenj je sva se 3 ure hodili pokitajskem zidu, kjer so nama hoteli na vsake 100m prodat ledeno vodo. kitajcev je gor za celo vas, vsaj 10x vec kot turistov (teh res ni bilo dosti, ker sva si izbrali bolj neobljuden odsek). najbolj zabavna dogodivscina na zidu pa je bila ko sem revnemu mongolskemu kmetu (to so bile njegove edine angleske besede) podarila par avijonskih nogavic. bile je...presrecen! aha, pa zid je....wow. zdaj mi je jasno da samo en tako nor narod, ki zgradi taksno strukturo danes gradi na desetine neboticnikov po pekingu. vse eno samo gradbisce.... se pa ne da kaj dosti slikat, ker prides tja le s taxiji. vceraj sva si sicer privoscili ogled gradnje olimpijskega stadiona - na postanku ob avtocesti.
se kaj o hrani. kljub temu, da uspeva vecnoma jest v restavracijah brez angleskih menijev nama kar nekako uspeva. sicer pridejo na mizo same nenavadnosti, ki so pa neverjetno okusne. npr. solata iz banan, jabolk in paradiznika z majonezo ali kot desert sladke sezamove kroglice z lesniki in drobnjakom. ampak je dobro, mnjam! in s palckami jeva tudi ribo s kostmi : )

ha, zdaj dam pa se kristini par vrstic:
kaj naj recem. katajska je nekaj posebnega, vsekakor cist nekaj drugega kot pricakujes preden pride sem. saj vas petra o vsem lepo obvesca, skratka najino potovanje se nadaljuje v stilu kupovanja letalske karte v ljubljani :) ( v agenciji preden so nama prodali karto so naju najprej poucili kje lezita peking in shanghai... podrobnosti boste pa ze zvedli, ce vas bo zanimalo)
torej danes je bilo med 35-40 stopinj na kirtajsek zidu, opecene sva kot dva rakca in verjamem, da nama ni nobeden fous, ha ha
lp

mogoce bo tudi kmalu ze kaksna fotka, se mal pa bo moja 2Gb kartica polna...
do takrat uzivajte v sibiriji, midve bova pa kupili kremo za soncenje....

presneti vlaki...

....prezivljava zelo tezke case, ker so vsi vlaki polni in ne veva kam iz Pekinga. Koncno nama je uspelo najti se eno primerno destinacijo.
Sicer sva danes 6 ur hodili po prepovedanem mestu - utrujeni in vrtoglavi, da sva komaj kaj videli. vmes je vojska 2x izpraznila park v katerem sva bili na kavi, ker je bil bojda na obisku nek predsednik.
Ohranjava povprecje hoje na min. 15km\dan.

beijing

Pocutiva se sicer rahlo omoticne, vendar se po celodnevnem kruzanju po Pekingu navajava na drug svet. Ki sicer sploh ni tako zelo "drug" kakor sve mislili... Kulturni sok je zaenkrat bolj podobnost z zahodom kot razlicnost. Razen pismenk in nekaterih stvari, ki bi jih lahko proglasila za lokalne posebnosti sploh nimam obcutka da sem v Aziji, kaj sele v drzavi ki je komunisticna velesila.

Po vrsti: let je bil super - se meni, ki me je sicer avionov strah. Pofockali sva se v Dubaju (39st.!) in ponoci cisto nic videli od pricakovane panorame. Ocitno je letalisce nekje na obrobju.... Cisto sesuti sva se koncno izkrcali v Pekingu in se z lokalnim shuttle-om odcijazili v center. Iskanje hostla je bil cel zur, ker je res skrit v neki tradicionalni soseski. Na polnem busu sva najprej pol domacinov poskodovali z ruzaki, vsi nadaljnji pa so se nama smejali na cesti in jih tezkali (ampak prosim! - moj ima uradno le 13.6kg, kar je res izjemen dosezek). Hostel ja pa fajn. Sploh ker bova nocoj verjetno vec spali, vceraj sta se namrec poleg najine sobe predajala razvratu dva angleza.

Danes sva prehodili cca.15km in si pripravili priblizen urnik poti. Naleteli sva na famozne stojnice s pecenimi skorpijoni, morskimi zvezdami in podobnimi cudezi, bili na trgu nebeskega miru, dobro jedli, si ogledali uradno olimpijsko trgovinico in ugotovili, da kitajci nimajo pojma o anglescini ( tudi kriljenje z rokami ne pomaga). Sicer pa so grozno prijazni in se ko naju vidijo nadvse zabavajo - ves cas se hihitajo in nama razlagajo v kitajscini. Hm...

Zdaj grem spat, moram se navadit na casovno razliko 8 ur....