Prvi vecer v Ayuthayi nas je dobro utrudil, nismo pa si mislile kaj nas se caka. Naslednje jutro smo sle v boj s templji. Najele smo kolesa, ker je mestece prirocno majhno. Od 1350 do 1767 je bila Ayuthaya prestolnica Tajske in je zdaj pod Unescovo zascito. Lezi delno na otoku in delno obrezju reke Menam. Templji in palace so predvsem v osrednjem mocvirnatem delu. Po zajtrku - smo po fotki mislile, da so nudli pa je bila pikantna solata, smo se razdelile in z Ursko sva se odlocili za bolj kulturni, Tjasa pa prosti program. Jaz sem bila nad objekti navdusena! Lezijo na zeleni travnati preprogi, obdane z grmovjem in drevjem. Po okolici so me malo so spomnile na Palenque. V glavnem gre za stupe in nekdanje palace, vecinoma kar lepo ohranjene. Sicer pa ugotavljam, da sem na kokos dieti. Pijem kokosovo mleko in shake, jem kokosov sladoled, kokos kar tako in curry s kokosom. Mmmmnm... Pa sokovi in vse ostalo sadje so itak ves cas na programu. No, po skrajno uspesnem kulturnem dnevu, smo zelele zvecer kupit karte za bus za Chiang Mai. 1.razred: razprodano, 2.razred: razprodano, VIP: razprodano, damn! Potem smo odkrile, da lahko skombiniramo vlak in bus, spet vse razen 2.razreda zadnjega nocnega vlaka s sedisci in brez AC: razprodano. No ok, verjetno moram bit srecna, da smo sploh kaj dobile. Itak smo potem zgresile pravo postajo in smo morale na kontra vlak nazaj. Zdaj vedrimo nekje bogu iza nogu in cakamo bus za Chiang Rai-edini kjer smo se ulovile 3 sedeze. No, jaz sem vmes tam se uspesno rezervirala hotel katerega imena ne vemo, ker ne dela WiFi. Skratka serija zmag. Ce bi samo nekaj ur prej rezervirale bus, bi bile zdaj lahko namesto neprespane in navelicane, bistveno bolj sveze na pivu nekje v sencki. Ampak kaj ces, potem pa ne bi jedla ocvrte kure in pol litra ledene kave za zajtrk!
Ps. Z malo zamude. Zadnje novicke pa, ko se mi bo spet ljubilo tipkat.
Crke po celonocnem vlaku ( tole je ze vracanje iz zgresene postaje...
Lepota tajskih avtobusnih postaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar