Seveda, od nekje mora priti voda za vse to bujno rastje! Na sreco smo hiter sprehod po Cordobi opravili ze zjutraj. Mestece je zivo in pisano, s stevilnimi kolonialnimi hisami, ozelenjenimi trgi in nestetimi sakralnimi objekti, od katerih so nekateri tudi pod Unescovo zascito.
Zdaj malenkost slabovoljna, ker bi s pohajkovanjem se nadaljevala, vedrim v hotelu. Na netu. Jap, uspelo mi je napopati nekaj slikic, vse izpod Klemnovih prstov. Mojih tisoc+ je se surovih.
Ker sem knjigo ze prebrala, bom ocitno danes dan prezivela na kompu. Mogoce se pa vseeno zvedri, ce odplesem kaksno indijansko. Awabababahwabahwa....
Ni komentarjev:
Objavite komentar