Dve bejbi sta na jutranjem teku po plazi, jaz sem pa za tect prelena. Pa se ravno sem se sestavila po manjsem prebavnem ekscesu: moj rosfrej zelidcek se je tokrat malo izneveril in to mu zamerim. Sploh, ker res ni logicno, da po vseh ulicnih traparijah, ki sem jih pojedla, zahinavi po vecerji v cisto spodobni restavraciji. Nauk zgodbe: treba je nazaj na ulico.
Koh Lanta je precej vecja od Lipeta in tukaj so sami Svedi. Vecinoma precej zdolgocaseni. Kaksne posebne zabave, ki sem jo potihem pricakovala, ni. Zvecer smo sle kao "v mesto" in visek je bil, da sva z Ursko zmazali vsaka po dvoje palacinke. Changa smo si potem privoscile doma. Palacinkice so pa res izvrstne, specejo vleceno testo, ga oblizijo s sadjem ( zmaga seveda kokos) in po zelji prelijejo s cokolado. Mmmmmmnjam! Cez dan smo se sicer okoli podile z motorcki in se ponovno uspesno izgubile. Namrec midve z Ursko na enem in Tjasa na drugem motorcku. Nasle se nismo, ker smo se na edini cesti vozile naprej in nazaj, ena za drugo... Tipis.... Otok je sicer kar umazan, mislim, da sicer vecino odpadkov nanese na plazo morje. Je pa zelen, poln palm, ob morju rastejo mangrove, spet srecujemo opice in orjaske kuscarje. Danasnjemu potapljanju sem se pa odpovedala, ker je presneto drago, cca. 100€!
Ah ja, kaj je torej s temi tajfuni? Ce nas ne bi Domen prestrasil, sploh ne bi vedele zanje. Potem sem imela pa nocne more, ko je ponoci grmelo in se je nas bogi leseni bungalovcek kar tresel. Se vseeno raje sanjam Smrkce, kot noc prej. Smo se pa res vceraj zbudile poplavljene, okoli hisk ja bilo kakih 10cm vode.
Danes pa sajba in akcija!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar