rafting

je bil fajn. Nekoliko bolj adrenalinski kot na Soci in z manj turisti. Je pa brez dvoma Soca lepsa tudi, ce bi veter odpihnil ves vulkanski pepel. In nisem patriotka za vsako ceno! Skratka, skakanje po brzicah je bilo osvezujoce, narava domace gorenjska, konjskih muh pa obilo. 

Seveda, takoj ko smo se pripeljali v bazo sem registrirala odbojkarsko mrezo in pod mizo se je valjala na pol spuscena zoga. Bolje to kot nic in popoldan sem se navduseno pridruzila beachvolleyu na travi. Pri prvem napadu sem se vrgla v ribico (saj ne, da to obicajno pocnem...) in zdaj imam rdece podrsana kolena. Opazila pa sem eno podrobnost z naso odbojko: tip, ki je imel najmanj pojma se je najbolj metal za vsako zogo. In jo jasno vsakic poslal v vesolje (se indijanci to zmorejo bolje!;)). Serve mi niso sle, kot olajsevalno okoliscino stejem ze omenjeni spuscen balon.

V hostlu smo bili iz smrdljive troposteljne sobe delozirani v cisto spodoben aparma z spalnico za mladoporocence :). Fer enough. Danes naj bi se tu dogajala neka obletnica, pa se med samimi Francozi, Nemci in domacini nekako ne znajdem. Sanja in Klemen pa ze spita.

Seveda, pizza po argentinsko. Rahlo me spominja na kitajski piskotek (glej 2 potovanji nazaj...). Kar je bilo na njej ni bilo slabo (mislim, da so uporabili celo mozzarelo), le testo je bilo piskotasto. In prosim, kvadratna pizza! Taksne smo se doma nehali delati okoli 1990...

Se rubrika ''kaj beremo''. Alojz Ihan: Hvalnica resnjemu telesu. Grozim, da jo za RD kupim vsakomur cez 30, ki si je ne nabavi sam. Hahljam se na glas. Brez prask zmorem vse na prvo zogo sovinisticne odstavke - ker taksni niso. Branje med vrsticami in odprt horizont se vedno obrestujeta. Howgh!