Buenos

Aires.

Vceraj smo vzeli prvo lekcijo, ki bi sicer lahko imela tudi nekoliko manj točk. Torej:

-     - Denarja se na letališču ne menja (menjava obupno slaba)

-     - Pivo se ne kupuje v hostlu (ker je 2x dražje)

-     - Fotoaparata in telefona se ne nosi v zunanjem žepu nahrbtnika (jasno, ukradejo ga)

-     - Podnevi se namaže s kremo za sončenje (sicer cel večer javkaš kakor midve s Sanjo).

Po dolgotrajni vožnji z nekaj običajnimi turbulencami in kričečimi otroci smo prispeli v BA. Waaaaa! Tam nas je čakal Marko, nek daljni Klemnov sorodnik in nas odpeljal do hostla. Ki je bil jasno na slikah mnogo lepši, kakor v resnici. Naslednji dan smo šli najprej na sprehod, potem na turo s kolesi. To je itak moj trip, ker imam mesta rada iz kolesarske perspektive. Prevozili smo J del centra, predele Puerto Madero, San Telmo, La Boca in Retiro. Najbolj slikovita je seveda La Boca in njena nevarnost me je kar malo zabavala. Pripovedi vodičke o norih narkomanih in streljanju na ulicah sicer niso prav prijetne, vendar smo itak ostali le v najbolj turistični ulici – tisti najbolj znani s pločevinastimi pisano pobarvanimi fasadami in uličnimi umetniki. Stadion, ki j bi bil bonbonierai ni pa nič posebnega. Kar ostalih predelov tiče – z mojo afiniteto do razpadajočih meščanskih hiš, me vedno lahko kupijo. Ne, saj je od doma še nisem naveličana... Skratka BA takšen kot naj bi bil: umazano in kaotično velemesto s fancy hoteli in razpadajočimi ulicami, z vonjem po sladkem parfumu, cvetju in hrani. Sanjina predstava je bolj črna, telefon, ki so ga ukradli je bil namreč njen.

Zdaj neprijetno opečeni ob 4h zjutraj čakamo letalo za El Calafate. Da se od preobilice spanja (prva noč v kombiju in druga precej kratka v hostlu) ne bi razvadili nas je še taksist prišel iskat uro prej. Izgovor je bil sicer meeting argentinske predsednice in kitajskega predsednika, ampak vstajanje ob 2:45 po slabih 3h urah spanja res ni zabavno. Zdaj na trdih letaliških sedežih moja sopotnika spita, jaz pa pazim prtljago. Vsi komaj čakamo, da se premaknemo v naravo – predvsem zato smo tukaj. Viva Argentina!