doma dežuje...

...ampak čisto drugače kot v santiagu. tam je bil še dež vroč in polten ter je udarjal v ritmu sona. zdaj bi morala napisat zaključek pa nekako ne gre. malo me kuha vročina zato sem utegnila pogledat skoraj vse fotke. ampak seveda, barve nikakor niso prave in manjka, manjka! ampak saj po vsakem potovanju ostane občutek, da je še mnogo nevidenega in nedoživetega. trekingi v nacionalne parke, več potopov, več casa de la trova in plesalcev, sončni zahod in valovi na maleconu, viniales, cayos... vsaj točno vem kaj še želim naslednjič!

najbolj pa se zdaj doma sprašujem o žalosti, ki sem jo čutila na otoku. skrita je za širokimi nasmehi in prijaznostjo domačinov in preži iz vsake razpadajoče havanske veže, bornih s slamo kritih barak v predmestju, strganih oblačil, plastične obutve in rumenih sendvičev s šunko. kuba je mnogo bolj čista kot ostale revne države - ker ljudje ničesar ne zavržejo. pločevinke in plastenke so za premožne in turiste, vrečke izrabijo dokler ne razpadejo, perejo celo papirnate otroške plenice. kljub temu so nenavadno lepo oblečeni in ... dišijo.... po sveže opranem in parfumih. svoje žalosti nikakor ne priznajo, zdi se jim da so pač nekatere stvari slabše - so pa druge boljše. ne zavedajo se da so jim kratene osnovne človekove pravice, zato tudi ne pričakujem, da bi se lahko uprli. na mojo ugotovitev, da so lastniki cas (casa particulare ) vedno belci (ti so običajno premožnejši saj od turistov zaslužijo konvertibilni peso) je temnopolti sogovornik zgolj skomignil. tudi rasna diskriminacija je prikrita in se o njej ne govori. in točno se ve kam spada belec-turist s temnopolto žensko in obratno. mešane pare kubancev je bilo redko videti.
ampak!
moja kuba je vseeno cvetoča in zelena - in želim ji da se premakne iz mrtve točke na kateri je obtičala. vem da to pomeni, da si jo bodo skušali podjarmiti američani, ampak to mi vsaj daje upanje da se bodo kubanci uprli. naivni in zvesti kakor so so bili vedno lahek plen za zavojevalce in diktatorje, vključno s fidelom. fidi po domače.... in che my friend. in jože alias jose marti...

cuba libre!